Category: Food
Created by: Mojca Benkovich
Number of Blossarys: 6
Slovenian (SL) 
Retaši so pecivo iz vlečenega testa. Gre za zavitke z različnimi nadevi: jabolka, skuta, mak, zelje, repa. Ustrezno se vrsta "retašov" tako tudi imenuje: "jabokovi retaši", "makovi retaši", "kisilakovi retaši" (skutni), "zeljovi retaši", "rejpni retaši". Retaše na koncu posipamo s sladkorjem v prahu. Še dandanes so zelo priljubljena jed.
Retaši so pecivo iz vlečenega testa. Gre za zavitke z različnimi nadevi: jabolka, skuta, mak, zelje, repa. Ustrezno se vrsta "retašov" tako tudi imenuje: "jabokovi retaši", "makovi retaši", "kisilakovi retaši" (skutni), "zeljovi retaši", "rejpni retaši". Retaše na koncu posipamo s sladkorjem v prahu. Še dandanes so zelo priljubljena jed.
Kisilakovi rejzanci so preprosto "skutni rezanci". Gneteno testo razvaljamo in narežemo na rezance, ki jih nato skuhamo v vročem maslu ali na masti obrnemo in posipljemo z razdrobljeno, rahlo osoljeno skuto. Po okusu lahko dodamo kislo smetano in na koncke zrezano ocvrto prekajeno slanino, lahko pa jih tudi sladkamo (v tem primeru skute ne solimo).
Kisilakovi rejzanci so preprosto "skutni rezanci". Gneteno testo razvaljamo in narežemo na rezance, ki jih nato skuhamo v vročem maslu ali na masti obrnemo in posipljemo z razdrobljeno, rahlo osoljeno skuto. Po okusu lahko dodamo kislo smetano in na koncke zrezano ocvrto prekajeno slanino, lahko pa jih tudi sladkamo (v tem primeru skute ne solimo).
Perece so nekdaj pekli ob slavnostnih prilikah, danes jih pečejo tudi sicer. Gre za vrsto peciva, pripravljenega iz moke, kvasa, sladkorja, svinjske masti, soli in jajca za mazanje. Testo je prepleteno in pogosto oblikovano v krog, lahko pa tudi v druge oblike.
Perece so nekdaj pekli ob slavnostnih prilikah, danes jih pečejo tudi sicer. Gre za vrsto peciva, pripravljenega iz moke, kvasa, sladkorja, svinjske masti, soli in jajca za mazanje. Testo je prepleteno in pogosto oblikovano v krog, lahko pa tudi v druge oblike.
Gibice pripravljajo iz nekvašenega testa. Lahko bi rekli, da gre za vrsto mlincev, obogatenih z zabelo, ocvirki, kislo smetano in (ali) makom. Imenujejo jih tudi prekmurski mlinci. Poleg običajno postrežemo mleko ali žitno kavo. Danes jih pogosto postrežejo kot sladico.
Gibice pripravljajo iz nekvašenega testa. Lahko bi rekli, da gre za vrsto mlincev, obogatenih z zabelo, ocvirki, kislo smetano in (ali) makom. Imenujejo jih tudi prekmurski mlinci. Poleg običajno postrežemo mleko ali žitno kavo. Danes jih pogosto postrežejo kot sladico.
Langaš je ocvrto testo s krompirjem (ali s smetano) in moko. Ko je langaš pečen, ga lahko premažemo s česnovim prelivom ali kislo smetano. Še danes ga pogosto pripravljajo na tradicionalnih prekmurskih prireditvah, na raznih sejmih, folklornih festivalih in drugod.
Langaš je ocvrto testo s krompirjem (ali s smetano) in moko. Ko je langaš pečen, ga lahko premažemo s česnovim prelivom ali kislo smetano. Še danes ga pogosto pripravljajo na tradicionalnih prekmurskih prireditvah, na raznih sejmih, folklornih festivalih in drugod.
Vrtanek ali vrtanik je okrogel kruh, narejen iz pšenične moke.Kruh je spleten iz dveh ali treh pramenov testa v kito in zaključen v obiki venca. Včasih so ga uporabljali za izkazovanje ljubezni. Danes ga pripravljamo predvsem v prazničnem času. Pogosto postrežemo z njim na gostijah, javnih prireditvah, pogostitvah in drugih prazničnih dneh.
Vrtanek ali vrtanik je okrogel kruh, narejen iz pšenične moke.Kruh je spleten iz dveh ali treh pramenov testa v kito in zaključen v obiki venca. Včasih so ga uporabljali za izkazovanje ljubezni. Danes ga pripravljamo predvsem v prazničnem času. Pogosto postrežemo z njim na gostijah, javnih prireditvah, pogostitvah in drugih prazničnih dneh.
Ugurke oz. ugorke sta prekmurska izraza za kumarice. Kumare olupimo, naribane damo v posodo in jih v soli pustimo stati vsaj eno uro. Nato jih ožamemo in narežemo čebulo, ki jo dodamo ožetim kumaram. Mrzlo mleko in smetano razžvrkljamo in polijemo po kumarah in čebuli. Vse skupaj potresemo z mleto rdečo papriko, in po potrebi dosolimo in popramo. Mlečne kumarice pa so bile prava poslastica ob vročih in soparnih poletnih večerih. Streže se kot samostojna hladna jed ali priloga.
Ugurke oz. ugorke sta prekmurska izraza za kumarice. Kumare olupimo, naribane damo v posodo in jih v soli pustimo stati vsaj eno uro. Nato jih ožamemo in narežemo čebulo, ki jo dodamo ožetim kumaram. Mrzlo mleko in smetano razžvrkljamo in polijemo po kumarah in čebuli. Vse skupaj potresemo z mleto rdečo papriko, in po potrebi dosolimo in popramo. Mlečne kumarice pa so bile prava poslastica ob vročih in soparnih poletnih večerih. Streže se kot samostojna hladna jed ali priloga.
Dödoli oz. krompirjevi žganci ("krumplovi žganiki")so stara jed, ki je v Prekmurju prisotna že generacije. Strežejo se kot priloga h golažem, paprikašem, ciganski pečenki ali k drugim mesnim jedem. Lahko pa so samostojna jed; če jih postrežemo kot tako, jih zabelimo s smetano ali z drugimi zabelami.
Dödoli oz. krompirjevi žganci ("krumplovi žganiki")so stara jed, ki je v Prekmurju prisotna že generacije. Strežejo se kot priloga h golažem, paprikašem, ciganski pečenki ali k drugim mesnim jedem. Lahko pa so samostojna jed; če jih postrežemo kot tako, jih zabelimo s smetano ali z drugimi zabelami.
Segedin oz. segedin gulaš je vrsta golaža, ki mu je dodano zelje. Druge sestavine: svinjsko pleče, paradižnikova mezga, kisla smetana, čebula, česen, začimbe. Še danes je pogosto prisoten kot zadnja jed na različnih slavjih, saj naj bi uspešno pregnal glavobol.
Segedin oz. segedin gulaš je vrsta golaža, ki mu je dodano zelje. Druge sestavine: svinjsko pleče, paradižnikova mezga, kisla smetana, čebula, česen, začimbe. Še danes je pogosto prisoten kot zadnja jed na različnih slavjih, saj naj bi uspešno pregnal glavobol.
"Zabeu" (tudi zabiu, zabil, zobel)je prekmurski izraz za zaseko. Zaseka se uporablja kot namaz na domači kruh, pečen krompir ali opečen kruh ("pajani kruj"). Primerna je tudi kot dodatek posameznim jedem: mlincem, širokim rezancem, jajčnim krpicam, krompirjevim jedem, žgancem in solatam.
"Zabeu" (tudi zabiu, zabil, zobel)je prekmurski izraz za zaseko. Zaseka se uporablja kot namaz na domači kruh, pečen krompir ali opečen kruh ("pajani kruj"). Primerna je tudi kot dodatek posameznim jedem: mlincem, širokim rezancem, jajčnim krpicam, krompirjevim jedem, žgancem in solatam.
"Pajani kruh" je tisti kruh, ki ga popečejo nad ognjem - žerjavico, nad ognjiščem oz. na plošči štedilnika ter ga še vročega natrejo s česnom in namažejo z zaseko. Zaseko na kruhu običajno potresejo z mleto rdečo papriko, lahko pa tudi s sekljanim česnom in poprom.
"Pajani kruh" je tisti kruh, ki ga popečejo nad ognjem - žerjavico, nad ognjiščem oz. na plošči štedilnika ter ga še vročega natrejo s česnom in namažejo z zaseko. Zaseko na kruhu običajno potresejo z mleto rdečo papriko, lahko pa tudi s sekljanim česnom in poprom.
Krvavica je vrsta sveže klobase, izdelana s polnitvijo govejega ali svinjskega debelega črevesa. V Prekmurju so znane predvsem prosene, ajdove ali bele, žemljeve in kruhove krvavice, sicer pa so polnjene s svinjsko krvjo (od tod ime), trdo slanino, z drobovjem, s svinjsko kožico. Lahko pa tudi z rižem,kašo ali ješprenjem. Krvavica se lahko naredi tudi iz konjskega mesa.
Krvavica je vrsta sveže klobase, izdelana s polnitvijo govejega ali svinjskega debelega črevesa. V Prekmurju so znane predvsem prosene, ajdove ali bele, žemljeve in kruhove krvavice, sicer pa so polnjene s svinjsko krvjo (od tod ime), trdo slanino, z drobovjem, s svinjsko kožico. Lahko pa tudi z rižem,kašo ali ješprenjem. Krvavica se lahko naredi tudi iz konjskega mesa.
Prekmurska gibanica oz. "gibanca" je posebnost med sladicami. Je slovenska kulinarična specialiteta. Na območju Prekmurja, kot tudi na celotnem področju Slovenije nima primerljivega izdelka. Ime je dobila po besedi "güba", kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti. Lastna receptura, kakor tudi tehnologija izdelave vodita do specifičnega videza rezin prekmurske gibanice, ki s svojo barvitostjo dajejo izdelku pravo mikavnost in dopadljivost. Pripravljena je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, orehi in jabolka) v točno določenem zaporedju, med katerimi je plast vlečenega testa. Ti nadevi so v gibanici podvojeni v enakem vrstnem redu kot v prvi ponovitvi.
Prekmurska gibanica oz. "gibanca" je posebnost med sladicami. Je slovenska kulinarična specialiteta. Na območju Prekmurja, kot tudi na celotnem področju Slovenije nima primerljivega izdelka. Ime je dobila po besedi "güba", kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti. Lastna receptura, kakor tudi tehnologija izdelave vodita do specifičnega videza rezin prekmurske gibanice, ki s svojo barvitostjo dajejo izdelku pravo mikavnost in dopadljivost. Pripravljena je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, orehi in jabolka) v točno določenem zaporedju, med katerimi je plast vlečenega testa. Ti nadevi so v gibanici podvojeni v enakem vrstnem redu kot v prvi ponovitvi.
Kislo žüpo oz. kislo juho z mesom iz tünke so punudili ob vseh večjih delih, kot so trgatev, košnja, žetev, mlatev, za malico za malico ali že za zajtrk. Je sestavni del obroka ali glavna jed, če jo obogatimo z domačim kruhom. Še danes ima pomembno vlogo na gostijah, saj jo strežejo v jutranjih urah ob koncu rajanja.
Kislo žüpo oz. kislo juho z mesom iz tünke so punudili ob vseh večjih delih, kot so trgatev, košnja, žetev, mlatev, za malico za malico ali že za zajtrk. Je sestavni del obroka ali glavna jed, če jo obogatimo z domačim kruhom. Še danes ima pomembno vlogo na gostijah, saj jo strežejo v jutranjih urah ob koncu rajanja.
Prekmurska šunka sodi med etnološke posebnosti severozahodnega območja Slovenije. Prekmurska šunka je suha mesnina, značilne hruškaste oblike, pridobljena s suhim (lahko tudi z mokrim) soljenjem in razsoljevanjem, dimljenjem ter daljšim sušenjem in zorenjem posebej oblikovanega svinjskega stegna (ki mora izvirati iz regije) brez kosti s pripadajočo kožo in slanino. Teža končnega izdelka je najmanj 3 do 4 kg. Zaradi teh posebnosti je prekmurska šunka pridobila zaščito geografskega porekla, ki je najvišja oblika zaščite tradicionalnih jedi.
Prekmurska šunka sodi med etnološke posebnosti severozahodnega območja Slovenije. Prekmurska šunka je suha mesnina, značilne hruškaste oblike, pridobljena s suhim (lahko tudi z mokrim) soljenjem in razsoljevanjem, dimljenjem ter daljšim sušenjem in zorenjem posebej oblikovanega svinjskega stegna (ki mora izvirati iz regije) brez kosti s pripadajočo kožo in slanino. Teža končnega izdelka je najmanj 3 do 4 kg. Zaradi teh posebnosti je prekmurska šunka pridobila zaščito geografskega porekla, ki je najvišja oblika zaščite tradicionalnih jedi.
Bograč je vrsta golaža, ki je v Prekmurju najbolj razširjen. Ime jedi izvira iz madžarske besede, ki poimenuje pastirski kotel. Še danes velja, da je pravi bograč skuhan na prostem v primernem kotlu. Vseboval naj bi vsaj tri vrste mesta, čebula pa naj bi bila pražena na svinski masti. Še vedno je zelo pogost kot glavna jed na rojstnodnevnih in drugih zabavah v Prekmurju.
Bograč je vrsta golaža, ki je v Prekmurju najbolj razširjen. Ime jedi izvira iz madžarske besede, ki poimenuje pastirski kotel. Še danes velja, da je pravi bograč skuhan na prostem v primernem kotlu. Vseboval naj bi vsaj tri vrste mesta, čebula pa naj bi bila pražena na svinski masti. Še vedno je zelo pogost kot glavna jed na rojstnodnevnih in drugih zabavah v Prekmurju.
Nekoč obvezna jed za kosilo v času kolin, ko so skuhali repo s proseno kašo in dodali še kakšen kos svinjskega mesa. Bujta repa je kulinarična posebnost, ki je tesno povezana s kolinami in je obvezen sestavni del kosila ali večerje. Bujta - pomeni ubita, ker so ubili prašiča. Jed je lahko samostojna ali se po potrebi pogreva. Zraven bujte repe radi postrežejo krvavice.
Nekoč obvezna jed za kosilo v času kolin, ko so skuhali repo s proseno kašo in dodali še kakšen kos svinjskega mesa. Bujta repa je kulinarična posebnost, ki je tesno povezana s kolinami in je obvezen sestavni del kosila ali večerje. Bujta - pomeni ubita, ker so ubili prašiča. Jed je lahko samostojna ali se po potrebi pogreva. Zraven bujte repe radi postrežejo krvavice.
Izraz "koline" se lahko nanaša na dejavnost (zakol prašiča) ali na hrano, ki je pripravljena kot posledica te dejavnosti. Takrat se izdela vrsto trajnih in poltrajnih izdelkov: prosene, ajdove, kruhove krvavice; pečena kri; ocvrti možgani in godlja. Med drugimi so še polnjeno svinjsko debelo črevo, polnjen želodec, različne trajne klobase, salame, tlačenka in žolca, prekajena slanina, ocvirki, prekajeno salo za krušni namaz, zaseka.
Izraz "koline" se lahko nanaša na dejavnost (zakol prašiča) ali na hrano, ki je pripravljena kot posledica te dejavnosti. Takrat se izdela vrsto trajnih in poltrajnih izdelkov: prosene, ajdove, kruhove krvavice; pečena kri; ocvrti možgani in godlja. Med drugimi so še polnjeno svinjsko debelo črevo, polnjen želodec, različne trajne klobase, salame, tlačenka in žolca, prekajena slanina, ocvirki, prekajeno salo za krušni namaz, zaseka.
